5.02.2012

Vikend 1. del

Objavljeno v Lajf. avtor fluroscentnazelva

“Boš malo?” me zafrkava s grisinom med zobmi. Oči se mu navihano svetijo, ko me jezi.

“Veš, da!” odgovorim ter pomigam s jezikom proti njemu. Vsi se nasmejimo ter nadaljujemo s provociranjem drug drugega. V ušesa si vtaknem slušalke ter pustim, da glasba preplavi moje možgane…. Gledam Žana, kako se smeji ter cuka sošolko za kito. Nenormalno privlačen je ko se smeji. Široko odpre usta in ponosno pokaže vrsto lepih belih zob. Glavo vrže nazaj ter jo strese…

S šolo se odpravljamo na športni vikend. Cel teden sem se pripravljal na ta mučni vikend. Res ne maram športa in vsega kar je povezano z njim. Edina dobra stran tega vikenda je, da v mojem žepu počiva nekaj gramov dobre trave v torbi pa je nekaj dobre vodke. Večere si bomo že popestrili. Sošolka me štrcne po ušesu in pomigne proti sprednjemu delu avtobusa. Vidim profesorico, drobno suho žensko srednjih tridesetih, ki nekaj razlaga po mikrofonu. Snamem slušalke…

“Bluzi nekaj o nastanitvi v tistem hostlu in kr nekaj…” mi razloži sošolka.

“Aja…” nezainteresiran pokimam ter se poskušam namestiti v bolj udoben položaj.

“Te peče kaj…?” mi z sosednjega sedeža zakliče Žan. Vsi se spet zasmejijo, ter čakajo na mojo žogico.

Odprem eno veko ter jo spet spustim….

“Si pozabil, kako je bilo divje?” ga zbodem nazaj in krohot sošolcev preglasi njegov odgovor.

Žan je moj sošolec. Najlepši sošolec… milorečeno. Vanj sem zaljubljen že od prvega letnika. Problem je v tem, da je Žan strejt. Pa ne samo strejt, tudi nogometaš je. In nogometaši ne marajo pedrov. Ves razred ve, da sem gej in vsi so to bolj ali manj sprejeli. Le Žan vsake toliko provocira, da bi dokazal kakšen frajer. Ne morem mu zameriti. Popestri mi vsak dan v šoli.In vsak dan povzroči bolečino ko spoznam, da ga nikoli ne bom poljubil.


se nadaljuje…

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !